Po 40. letu, včasih tudi že prej, se začnejo kopičiti kilogrami na predelu trebuha, pojavijo se kronična vnetja, ki se selijo iz enega dela telesa na drugega, lahko se pojavi tudi kakšna kronična bolezen kot je diabetes tipa II ali pa povišan krvni tlak. Vzrok za to so tiha, kronična vnetja, ki jih ne občutimo neposredno, a povzročajo utrujenost, bolečine v sklepih, težave s prebavo ali celo slabše delovanje možganov.
Znaki so pogosto neopazni: počasnejše razmišljanje, pomanjkanje volje, razdražljivost, nespečnost ali srbeča koža.

Vzrok za kronične bolezni je pogosto v prehrani –

predvsem v presežku sladkorja, bele moke in slabih maščob.

Sladkor – sladek prijatelj ali skriti sovražnik?

Sladkor je nekaj, kar imamo vsi radi. Ko nas ujame želja po nečem sladkem, si hitro rečemo: »Ah, saj ni nič hudega.« Toda telo na sladkor gleda drugače. Če ga je preveč, v krvi povzroča nemir, utrujenost, celo vnetja. In kar je še huje – sladkor postane tih tat energije. Najprej jo na hitro dvigne, nato pa jo enako hitro izčrpa.

​

Enak odziv v našem telesu naredi škrob. Škrobnata živila kot so krompir, kruh, kosmiči, testenine in riž imajo zelo visok glikemični indeks, kar pomeni, da se po zaužitju hitro spremenijo v krvni sladkor. Dvig sladkorja v krvi povzroči izločanje hormona inzulina in posledično hiter padec energije.

​

Stabilen krvni sladkor je kot mirno jezero – prinaša ravnovesje, notranjo moč in dobro voljo. Ko ni nenadnih padcev in skokov, se tudi počutimo bolj lahkotno, imamo več volje za gibanje, boljšo koncentracijo, manj megle v glavi in manj nepotrebnih hrepenenj po sladkih prigrizkih.