Dnevne navade povezane z gibanjem so ključ do vitalnega telesa in psihične čilosti

Domenimo se za eno stvar – se strinjate?

Zavedam se, da uvajanje novosti ni mačji kašelj in da so stare navade res trd oreh. Ne pričakujem, da boste čez noč vse spremenili, rada pa bi vas povabila, da za začetek poskusite z eno samo spremembo – vsak dan si po enem obroku vzemite nekaj minut in razmigajte telo. Že desetminutni sprehod po jedi lahko prinese neverjetne koristi!

Zavedam se, da je po kosilu prijetno malo posedeti, a prav tu tiči past. Naj pojasnim: v naših mišicah so shranjene male zaloge energije (glikogen), ki služijo kot rezerva za trenutke, ko bi morali hitro ukrepati – za boj ali beg.

Danes živimo mirno, našim telesom ni treba bežati ali se boriti. Zato te energetske rezerve po obroku pogosto ostanejo neizkoriščene, kar pomeni, da presežek energije iz hrane telo shrani kot maščobo – in zato se kilogrami kopičijo.

Če pa se po obroku gibamo – pa naj bo to kratek 10-minutni sprehod, pomivanje posode, obešanje perila ali katerakoli druga aktivnost – izpraznimo glikogenske zaloge, zato telo novo energijo iz hrane porabi za polnjenje teh zalog in ne za kopičenje maščobe. Ta majhna sprememba ima velik učinek na prebavo in spodbudi zdrave presnovne procese v telesu.

Dnevne navade povezane z gibanjem so ključ do vitalnega telesa in psihične čilosti

Dnevne navade povezane z gibanjem so ključ do vitalnega telesa in psihične čilosti

Raziskave so pokazale, da je prav aerobno gibanje (kot so hoja, kolesarjenje ali plavanje) ključ do dolgotrajne duševne in telesne moči. Ena od znanih študij je primerjala skupine miši v različnih življenjskih razmerah. Nekatere so imele obilje hrane in igrač, druge so živele skromno – a razlika se je pokazala le pri tistih, ki so imele tekaško kolo. Miši, ki so tekale v tekaškem kolesu so razvile zdrave možgane, ostale so ostale na isti točki, ne glede na to, koliko igrač in dražljajev so imele. To spoznanje je preprosto, a močno: nič ne nadomesti gibanja.

Zakaj? Gibanje spodbuja rast novih mišičnih in tudi možganskih celic ter krepi naše spominsko središče – hipokampus. Že nekaj tednov rednega gibanja lahko podvoji število novih nevronov v možganih. Še posebej se je izkazalo, da je hoja izjemno zdravilna. V raziskavi, kjer so starejši ljudje eno leto hodili, so se njihovi možgani celo povečali, spomin in zbranost pa izboljšali. Tisti, ki so le raztezali mišice, tega učinka niso imeli.

Hoja je tako rekoč zdravilo brez stranskih učinkov. Spodbuja spomin, izboljša razpoloženje, uravnava sladkor v krvi, spodbuja delovanje limfnega sistema ter celo upočasni staranje možganov. Samo 20 minut hoje na dan lahko naredi ogromno razliko. Profesor Nicola Lautenschlager je pokazal, da so starostniki, ki so se redno gibali približno 20 minut na dan, po pol leta dosegli kar 18-krat boljše rezultate na testih spomina, pozornosti in jezika kot tisti, ki se niso gibali.

In veste kaj? Gibanje ni nujno naporno. Ni treba v fitnes, niti teči maratona. Dovolj je že reden sprehod okoli hiše, hoja po gozdu ali pa hoja do trgovine. Raziskave so pokazale, da je gibanje takoj po obroku ključno za diabetike – zadošča že 10 minutni sprehod, da nivo sladkorja ostane v ravnovesju. To so majhni koraki, ki skupaj naredijo veliko.

Vsako jutro srečujem starejšega gospoda, ki pelje na sprehod svojega prav tako ostarelega psa. Oba se premikata počasi, vsak korak jima je očitno težak, pa vendar hodita. Pes mora ven – in zato hodi tudi gospod. Ko ga opazujem, se vprašam: kaj bo, ko psa ne bo več? Bo gospod še našel razlog, da gre na sprehod? In naj vas spomnim: mi sami smo sebi bi morali biti najboljši razlog.

Ko boste naslednjič pomislili, da bi ostali na kavču, se spomnite: že kratek sprehod lahko spremeni vaš dan – in dolgoročno vaše življenje!