Kriza srednjih let - ovira ali priložnost za rast?

Ko po 40. letu ne moreš več naprej – in zakaj to ni tvoja krivda

Če si ženska po 40. letu in imaš občutek, da si obstala – da veš, kaj bi morala narediti, pa ti zmanjkuje energije, volje ali notranjega zagona – nisi sama.

In kar je najpomembnejše: s tabo ni nič narobe.

Veliko žensk v tem obdobju pride do točke, ko stari načini ne delujejo več. Kar je včasih šlo z voljo, disciplino in prilagajanjem drugim, danes preprosto ne gre več. Telo se upre. Čustva se oglasijo. Duša zahteva resnico.

To ni kriza.

To je prehod.

Ko telo zavira, da bi te zaščitilo

Kriza srednjih let - ovira ali priložnost za rast?

Po 40. letu telo ne prenaša več življenja na “avtopilotu”.

Hormonske spremembe vplivajo na:

• raven energije,

• spanje,

• telesno težo,

• čustveno stabilnost.

Če smo dolga leta potiskale čustva, skrbele za vse druge in sebe postavljale na zadnje mesto, telo začne govoriti glasneje. Z utrujenostjo. Z bolečinami. Z izgubo motivacije.

To ni znak šibkosti.

To je klic po varnosti.

Ko se živčni sistem umiri, se lahko sprememba sploh začne.

Zakaj je občutek “zataknjenosti” tako pogost

Veliko žensk mi pove:

»Vem, kaj bi morala spremeniti, pa ne morem.«

Resnica je, da ne moremo iti naprej, če:

• še vedno nosimo stare zamere,

• smo ujete v vloge, ki nam ne pripadajo več,

• živimo po pričakovanjih drugih,

• poskušamo biti močne, namesto da bi bile iskrene.

Občutek zataknjenosti ni lenoba.

Je znak, da nekaj v tebi ni bilo slišano.

Hormoni, čustva in telo – neločljiva celota

Po 40. letu se spremeni tudi hormonsko ravnovesje.

In hormoni niso samo kemični prenašalci – so most med čustvi, mislimi in telesom.

Zato se pogosto pojavi:

• nenadno pridobivanje telesne teže,

• želja po sladkem,

• nihanje razpoloženja,

• občutek, da nisi več “ti”.

  
  

Ko ženska razume, kaj se dogaja v njenem telesu, se sram spremeni v razumevanje. In šele takrat se lahko začne resnično zdravljenje – brez boja s seboj.

Spuščanje starih identitet – ključni korak naprej

Eden najtežjih, a hkrati najlepših korakov po 40. letu je ta, da si dovoliš spustiti:

• vlogo tiste, ki mora vse zdržati,

• identiteto, ki si jo zgradila za druge,

• prepričanje, da moraš najprej poskrbeti za vse ostale.

Naprej ne gremo z več truda.

Naprej gremo z več resnice.

Ko si dovoliš priznati, da nisi več tam, kjer si bila, se odpre prostor za nekaj novega.

Majhni koraki, ki premikajo gore

Ženska v prehodu ne potrebuje novih ciljev.

Potrebuje sidra.

To so majhne, vsakodnevne izbire:

• nekaj minut tišine,

• obrok, ki podpira hormone,

• vprašanje: Kaj danes potrebujem?

Ko začneš poslušati sebe, se življenje začne premikati samo od sebe.

Ne rabiš postati nova različica sebe

Po 40. letu ni tvoja naloga, da postaneš boljša, močnejša ali popolna.

Tvoja naloga je, da odložiš vse, kar nisi.

Ko to narediš, se energija vrne.

Telo se umiri.

In pot naprej se pokaže – korak za korakom.